{"id":7273,"date":"2023-08-25T07:30:28","date_gmt":"2023-08-25T07:30:28","guid":{"rendered":"https:\/\/pamina.si\/?p=7273"},"modified":"2023-08-25T07:53:31","modified_gmt":"2023-08-25T07:53:31","slug":"bodi-pridna-in-ne-jokaj-mamici-je-tako-hudo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/2023\/08\/25\/bodi-pridna-in-ne-jokaj-mamici-je-tako-hudo\/","title":{"rendered":"\u00bbBodi pridna in ne jokaj! Mamici je tako hudo.\u00ab"},"content":{"rendered":"

Ste \u017ee sli\u0161ali za materino magnifikacijo izku\u0161nje in kako lahko ta otroku ote\u017ei vstop v vrtec? Nadaljujte, pred vami je zanimivo branje.<\/p>\n

Prvi vstop otroka v vrtec je stresen dogodek za vse vpletene. Otrok se znajde v povsem novi situaciji. V neznanem okolju, obkro\u017een z neznanci, njegov najpomembnej\u0161i odrasli pa naredi nekaj, \u010desar ni \u0161e nikoli do zdaj \u2013 zapusti ga, kljub joku in oklepanju. Zmedenost, strah, \u017ealost, jeza, nemara celo obup so paleta \u010dustev, ki pre\u017eema njegovo majhno telo. Te ob\u010dutke si deli \u0161e s kopico drugih otrok in zdi se, kot da tesnoba lebdi v zraku ter prevzema celotno atmosfero igralnice. Vzgojiteljice leta prakse nekako okrepijo, lahko bi rekli tudi nekoliko omrtvi\u010dijo. Kako pa ta atmosfera vpliva na star\u0161e?<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Star\u0161i \u0161e kako za\u010dutimo otrokovo stisko. Mati narava nas je obdarila z zrcalnimi nevroni, ki nam omogo\u010dajo \u010dustveno komuniciranje brez izmenjave besed. Naveza med materjo in njenim dojen\u010dkom pa je povsem edinstvena, tkati se za\u010dne \u017ee v nose\u010dnosti in do konca prvega leta otrokovega \u017eivljenja se, \u010de razvoj poteka optimalno, med njima vzpostavi varen stil navezanosti. (Bowlby, 1993) Ko je ta enkrat vzpostavljen, otrok ve, kako svojo mamo pripraviti, da bo zadovoljila njegove potrebe, mati na drugi strani pa ve, kaj njen otrok v dolo\u010denem trenutku potrebuje in kako mu to zagotoviti.<\/p>\n

Kaj do\u017eivlja mati, ko svojega otroka prvi\u010d \u00bbpusti na cedilu\u00ab, ga iztrga iz svojega naro\u010dja, jokajo\u010dega preda vzgojiteljici in odide?<\/h2>\n

Star\u0161 v tak\u0161ni situaciji do\u017eivi ob\u010dutke krivde, izdaje, separacijsko tesnobo, jezo in \u0161e kaj. Zdi se kot bi se zna\u0161li v notranjem konfliktu med \u010dustvenim in racionalnim delom sebe. \u010custveni nam sporo\u010da, da smo slabi star\u0161i, racionalni pa nas sku\u0161a tola\u017eiti z argumenti: \u00bbmoram v slu\u017ebo<\/em>\u00ab, \u00bbnimam druge izbire<\/em>\u00ab, \u00bbsaj se bo privadil<\/em>\u00ab in \u00bbvsi smo \u0161li \u010dez to<\/em>\u00ab.<\/p>\n

Tako kot star\u0161i \u010dutimo, kaj se dogaja v otrokovem notranjem svetu, tako nas tudi otroci s pomo\u010djo svojih zrcalnih nevronov po doma\u010de re\u010deno \u00bbpreberejo\u00ab. Ko mamice v\u010dasih komentirajo uvajanje v vrtec z \u00bbmeni je bilo te\u017eje kot njemu<\/em>\u00ab – to nemara dr\u017ei. Pa ne samo, da je mogo\u010de, da je materi ob lo\u010ditvi te\u017eje kot otroku, zgodi se tudi, da matere svojo tesnobo prenesejo na otroka, oja\u010dajo njegovo separacijsko anksioznost in mu s tem ote\u017eijo privajanje na novo okolje.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Govorimo o materini magnifikaciji otrokove izku\u0161nje<\/h2>\n

Nekateri otroci gredo skozi posamezne faze razvoja relativno gladko, nekateri pa zelo te\u017eavno. Pine (1990) trdi, da je glavni razlog za to materina magnifikacija otrokove izku\u0161nje. Ko gre otrok skozi dolo\u010deno razvojno obdobje, ki je bilo za mater emocionalno zelo pomembno, ko je bila sama otrok in je v dolo\u010deni fazi do\u017eivljala polno konfliktov, anksioznosti in\/ali ambivalence, se to odra\u017ea na njenem rokovanju s svojim otrokom in prezrcali te konflikte nanj, kar ima zanj dolgoro\u010dne posledice. Materin intrapsihi\u010dni in vedenjski urnik igra pomembno vlogo pri tem, kaj postane pomembno za otroka. Materine izku\u0161nje prvih separacij od svoje matere (oz. najpomembnej\u0161e negujo\u010de osebe iz otro\u0161tva) bodo njenemu otroku zagotavljale bodisi lahek bodisi konflikten ali celo kaoti\u010den prehod v vrt\u010devsko okolje oz. druge oblike varstva.<\/p>\n

Kako opraviti z lastnimi \u010dustvi, ne da bi svojemu otroku zaradi njih ote\u017eili privajanje na vrtec?<\/h2>\n

Prvo, kar lahko storite je, da se pou\u010dite o zna\u010dilnostih tipi\u010dnega psiholo\u0161kega razvoja otrok. Predvsem, kako poteka proces separacije in individualizacije (Mahler, 1975) ter razvoj navezanosti med mamo in otrokom. (Bowlby, 1993) S tem znanjem boste vedeli, kdaj je aktiviranje t.i. navezovalnega vedenja<\/em> (jok, oklepanje) pokazatelj normalnega in zdravega razvoja ter v katerih razvojnih obdobjih ga je mo\u010d pri\u010dakovati ve\u010d. Eno izmed teh je faza pribli\u017eevanja <\/em>po Mahlerjevi (1975), ko v ospredje otrokovih potreb ponovno pride bli\u017eina matere. To fazo otroci obi\u010dajno dose\u017eejo nekje med 18. in 24. mesecem starosti.<\/p>\n

Druga stvar, ki je morebiti \u0161e pomembnej\u0161a, je ozave\u0161\u010danje lastnih psihi\u010dnih vsebin in zgodnjih izku\u0161enj separacij od pomembnih negujo\u010dih oseb iz va\u0161ega otro\u0161tva, predelava morebitnih konfliktov ali celo travm iz tega obdobja ter razmejitev\/diferenciacija lastnih psihi\u010dnih vsebin od otrokovih. Najla\u017eje to naredimo v procesu individualne psihoterapije.<\/p>\n

Viri<\/strong><\/h3>\n

Bowlby, J. (1993). A secure base: Clinical apllications of attachment theory. <\/em>(Prvi\u010d objavljeno 1988). London: Routledge.<\/p>\n

Mahler, M., Pine F. in Bergman, A. (1975). The psychological birth of the human infant: Symbiosis and individuation.<\/em> New York: Routledge.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ste \u017ee sli\u0161ali za materino magnifikacijo izku\u0161nje in kako lahko ta otroku ote\u017ei vstop v vrtec? Nadaljujte, pred vami je zanimivo branje. Prvi vstop otroka v vrtec je stresen dogodek za vse vpletene. Otrok se znajde v povsem novi situaciji. V neznanem okolju, obkro\u017een z neznanci, njegov najpomembnej\u0161i odrasli pa naredi nekaj, \u010desar ni \u0161e […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-7273","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zapisi-za-vas"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7273","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7273"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7273\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7275,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7273\/revisions\/7275"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7273"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7273"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7273"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}