{"id":7231,"date":"2023-08-01T09:31:52","date_gmt":"2023-08-01T09:31:52","guid":{"rendered":"https:\/\/pamina.si\/?p=7231"},"modified":"2023-08-01T12:02:26","modified_gmt":"2023-08-01T12:02:26","slug":"kaj-je-separacijska-anksioznost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/2023\/08\/01\/kaj-je-separacijska-anksioznost\/","title":{"rendered":"Kaj je separacijska anksioznost?  \u00a0"},"content":{"rendered":"<p>Anksioznost (tesnoba), ki je spro\u017eena zaradi separacije (lo\u010ditve) od pomembne bli\u017enje osebe je normalna in prilagoditvene narave pri otrocih do 3. oz. najkasneje 5. leta starosti. Kadar pa to emocionalno stanje ostaja v poznem otro\u0161tvu, mladostni\u0161tvu ali celo v odraslosti, separacijsko anksioznost povezujemo s patolo\u0161kim odnosom do sebe in do drugih. Za\u010dnemo govoriti o motnji separacijske anksioznosti.<\/p>\n<blockquote><p>\u00bbSeparacijska anksioznost je temeljna \u010dlove\u0161ka zna\u010dilnost, ki vklju\u010duje skrbi glede izgube ali odsotnosti pomembnih bli\u017enjih ljudi.\u00ab (Freud, 1926).<\/p><\/blockquote>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-7208 alignleft\" src=\"https:\/\/store.pamina.si\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/a-mental-health-mantra-for-parents-and-kids-500x500-1-300x300.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"300\" \/><\/p>\n<p>Mlaj\u0161i otrok s separacijsko anksioznostjo se po\u010duti nesposobnega funkcionirati v odsotnosti matere oz. nadomestne matere (Bowlby, 1973; Bowlby, 1988), \u00a0\u0161oloobvezen otrok ekscesivno izostaja od pouka ali odklanja \u0161olo in vse druge aktivnosti, pri katerih bi moral biti lo\u010den od star\u0161ev (Kearney in Albano, 2004).<\/p>\n<p>Separacijsko anksiozni mladostniki te\u017eko sklepajo prijateljstva, so zaprti in nespro\u0161\u010deni v odnosih z vrstniki. Lahko imajo skrbi glede zapustitve in osamljenosti, lahko se po\u010dutijo ujete in so v konstantnem boju za neodvisnost od preve\u010d kontrolirajo\u010dih star\u0161ev ali pa zanikajo potrebe po bli\u017enjih odnosih.<\/p>\n<p>V odraslosti se separacijska anksioznost prena\u0161a na druge bli\u017enje odnose. Posamezniki je na\u010deloma ne do\u017eivljajo v odnosu do svojih star\u0161ev (lahko pa tudi), ampak v odnosu do partnerjev v romanti\u010dnih razmerjih, bli\u017enjih prijateljev, otrok ipd. (Kins idr., 2013). Skrbi jih, da jih bodo partnerji zapustili, da bodo hudo zboleli ali kar umrli.<\/p>\n<p>V ozadju je nepopisen strah pred tem, da bi ostali sami. Mnogi raje vztrajajo v nefunkcionalnih partnerskih zvezah ravno zaradi tega strahu pred osamljenostjo.<\/p>\n<h2>Kaj \u0161e spremlja separacijsko anksioznostjo?<\/h2>\n<p>Motnja separacijske anksioznosti v odraslosti lahko napoveduje pojav drugih anksioznih motenj in depresije. Kar 75 % odraslih z anksioznimi motnjami, ki poi\u0161\u010de psihiatri\u010dno pomo\u010d, poro\u010da, da je imelo hudo separacijsko anksioznost v otro\u0161tvu (Manicavasagar idr., 2010). Motnja separacijske anksioznosti se pogosto pojavlja hkrati z razpolo\u017eenjskimi, vedenjskimi in osebnostnimi motnjami.<\/p>\n<h2>Kje so vzroki za pojav motnje separacijske anksioznosti?<\/h2>\n<p>Separacijska anksioznost ima tako genetski kot socialni izvor. Dolo\u010deni posamezniki imajo prirojeno nagnjenost k ve\u010dji anksioznosti (ni\u017eje vzdra\u017ene pragove), drugi so kopije svojih anksioznih ali anksioznost vzbujajo\u010dih mater, tretji pa so kombinacije obojega (Milrod in sodelavci (2014). Pomembnej\u0161i okoljski dejavniki tveganja za pojav motnje separacijske anksioznosti so tudi izku\u0161nja travme ali izgube pomembne bli\u017enje osebe (Bogels idr., 2013) ter negotovi stili navezanosti na primarno negujo\u010do osebo (Bowlby, 1993).<\/p>\n<blockquote><p>\u00bbSeparacijska anksioznost je neizogiben intrapsihi\u010dni pojav, ko majhen otrok pride v stik z lastno tesnobo v normalnem procesu psiholo\u0161kega razvoja (separacije-individualizacije). Ob vedno bolj samostojnem funkcioniranju se otrok soo\u010di z gro\u017enjo izgube objekta. Malo separacijske anksioznosti je nujne za progresiven osebnostni razvoj.\u00ab (Mahler, 1968).<\/p><\/blockquote>\n<h2><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-7258 size-gallery\" src=\"https:\/\/store.pamina.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/Prispevek_Prikazna-slika_Pamina-1-845x506.png\" alt=\"\" width=\"845\" height=\"506\" \/><\/h2>\n<h2>Kak\u0161ne mo\u017enosti zdravljenja imajo separacijsko anksiozni posamezniki?<\/h2>\n<h2><\/h2>\n<p>Separacijska anksioznost je povezana s slab\u0161im odzivom na psihofarmakolo\u0161ko zdravljenje z antidepresivi (Miniati idr., 2000; v Milrod idr., 2014). Najprimernej\u0161a oblika zdravljenja za posameznike s separacijsko anksioznostjo je psihoterapija, ki se osredoto\u010da na diadni odnos med psihoterapevtom ter pacientom, ki lahko slu\u017ei kot korektivna izku\u0161nja zgodnjim patolo\u0161kim odnosom med pacientom in njegovimi star\u0161i.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-7257 size-gallery alignnone\" src=\"https:\/\/store.pamina.si\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/Prispevek_Prikazna-slika_Pamina-2-845x506.png\" alt=\"\" width=\"845\" height=\"506\" \/><\/p>\n<p>Psihoterapevti ugla\u0161eni na pacientove strahove le te prepoznajo skozi transfer ali v zunanjih pacientovih odnosih. Nato uporabijo psihodinamiko ali medosebni pristop za artikulacijo le teh ter pomagajo pacientom, da jih bolj\u0161e razumejo, posledi\u010dno pa zni\u017eajo njihovo intenzivnost. Tak na\u010din dela izbolj\u0161uje tudi pacientovo reflektivnost (Levy, idr., 2006, v Milrod idr., 2014). Dosti \u0161tudij je pri\u0161lo do rezultatov, da so posamezniki skozi psihoterapevtski proces razvili bolj varen stil navezanosti (Stefini idr., 2013; Levy, Ellison, Scott in Bernecker, 2011; Torres, Alonso-Arbiol, Cantero in Abubakar, 2011, v Milrod idr., 2014).<\/p>\n<h2>Viri<\/h2>\n<ul>\n<li>Bo\u0308gels, S. M. , Knappe, S. in Clark, L. A. (2013). Adult separation anxiety disorder in DSM-5. <em>Clinical Psychology Review, 33<\/em>, 663\u2013674.<\/li>\n<li>Bowlby, J. (1973). <em>Attachment and Loss.<\/em> New York: Basic Books.<\/li>\n<li>Bowlby, J. (1988). <em>A Secure Base: Parent-Child Attachment and Healthy Human Development.<\/em> London: Routledge.<\/li>\n<li>Freud, S. (1926). Inhibitions, symptoms and anxiety. <em>In The standard edition of the complete psychological works of Sigmund Freud. <\/em>London: Hogarth Press.<\/li>\n<li>Kearney, C. A., Sims, K. E., Pursell, C. R., in Tillotson, C. A. (2003). Separation anxiety disorder in young children: A longitudinal and family analysis.<em> Journal of Clinical Child and Adolescent Psychology, 32<\/em>, 593\u2013598.<\/li>\n<li>Kins, E., Soenens, B., &amp; Beyers, W. (2013). Separation anxiety in families with emerging adults. <em>Journal of Family Psychology, 27, <\/em>495-505<em>. <\/em>doi: 10.1037\/a0032869<\/li>\n<li>Mahler, M. S. in Furer, M. (1968). <em>H<\/em><em>uman symbiosis and the vicissitudes of individuation.<\/em> New York: International Universities Press.<\/li>\n<li>Manicavasagar V., Marnane, C., Pini, S., Abelli, M., Rees, S., Eapen, V. in Silove, D. (2010). Adult separation anxiety disorder: a disorder comes of age. <em>Current Psychiatry Reports<\/em><em>,<\/em><em> 12<\/em>, 290\u2013297.<\/li>\n<li>Milrod, B., Markowitz, J. C., Gerber, A. J., Cyranowski, J., Altemus, M., Shapiro, T., &#8230; Glatt, C. (2014). Childhood separation anxiety and the pathogenesis and treatment of adult anxiety. <em>American Journal of Psychiatry, 171<\/em>, 34\u201343.<\/li>\n<\/ul>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Anksioznost (tesnoba), ki je spro\u017eena zaradi separacije (lo\u010ditve) od pomembne bli\u017enje osebe je normalna in prilagoditvene narave pri otrocih do 3. oz. najkasneje 5. leta starosti. Kadar pa to emocionalno stanje ostaja v poznem otro\u0161tvu, mladostni\u0161tvu ali celo v odraslosti, separacijsko anksioznost povezujemo s patolo\u0161kim odnosom do sebe in do drugih. Za\u010dnemo govoriti o motnji [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-7231","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zapisi-za-vas"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7231","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7231"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7231\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7262,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7231\/revisions\/7262"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7231"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7231"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7231"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}