Na\u0161a terapevta Nu\u0161a Kova\u010devi\u0107 Tojnko in Milenko Kova\u010devi\u0107 sta se javnosti predstavila v njunem prepletu mladostni\u0161kega entuziazma in zrelostnih izku\u0161enj, v privatnem in psihoterapevtskem \u017eivljenju.<\/p>\n
Nu\u0161a in Milenko, vidva nista le sopotnika v zasebnem, ampak tudi v poklicnem \u017eivljenju. Kako zdru\u017eujeta oboje, je to bolj prednost ali kdaj tudi te\u017eava \u2013 lahko lo\u010dujeta eno in drugo in ne prina\u0161ata domov preve\u010d slu\u017ebenih zadev?<\/strong><\/p>\n Nu\u0161a:<\/strong> Sama vidim ve\u010d prednosti kot pomanjkljivosti dejstva, da izhajava iz podobnega poklicnega ozadja. Predvsem v podobnih vrednotah, ki jih gojiva. Psihoterapija ni le poklic, je tudi na\u010din \u017eivljenja. Pomembno se mi zdi \u017eiveti to, kar drugim dajeva profesionalno. Po drugi strani je pomembno, da omejiva pogovor o delu doma, zato sva uvedla pravilo, da se 15 minut na dan pogovarjava o najinem delu, posvetujeva se kot na interviziji. To se nama obnese. Znava ohranjati mejo. Druga prednost poleg skupnih vrednot je, da so najini konflikti bolj zreli. Znava se pogovarjati, prepoznavati rane, iz katerih sva reagirala, reflektirati in predelovati. Seveda s pomo\u010djo lastne terapije, ki sva jo oba imela.<\/p>\n Milenko:<\/strong> V\u010dasih oba zapadeva v stare otro\u0161ke vzorce, ampak znava hitreje izplavati iz njih.<\/p>\n Milenko, v Sloveniji \u017eivite \u017ee \u0161tirideset let. Milenko, kako vam je bilo, ko ste pri\u0161li? Kako vam je sedaj? Kaj je k va\u0161emu osebnemu in poklicnemu razvoju prinesla me\u0161anica va\u0161ih korenin in okolja, v katerem sedaj bivate?<\/strong><\/p>\n Milenko:<\/strong> V Slovenijo sem kot 20-letni nadebudni fant pri\u0161el iskat delo. V tistem \u010dasu, leta 1978, je bilo zelo lahko priti do dela. Pri\u0161el sem na kadrovsko, poiskal slu\u017ebo in jo dobil. Za\u010detki so bili sicer precej te\u017eki, ker sem pri\u0161el iz okolja, kjer se je \u017eivelo skromno in te\u017eko. Otroci smo odleteli iz gnezda, o\u010de je delal, mama je ostala sama. Zelo sem se mu\u010dil z ob\u010dutki krivde, da je mati ostala sama, ker sem \u0161el v svet. V lastni terapiji \u2026<\/p>\n