\u00bbKako si?\u00ab mirno vpra\u0161a psihoterapevt, medtem ko se preseda v starem zguljenem nepogre\u0161ljivem fotelju.
\n\u00bbHm\u2026. V redu sem,\u00ab se nasmehne Pija, \u00bbne morem verjeti, kako zelo mirna sem v zadnjem obdobju po odpustu iz bolnice. Zelo, zelo mirna sem. O\u010ditno je zdaj spet dobro obdobje na poti.\u00ab
\n\u00bbLepo,\u00ab si pogladi brado terapevt, \u00bbsem vesel.\u00ab \u00bb\u010cemu to pripisuje\u0161?\u00ab
\n\u00bbNe vem, o\u010ditno, je to posledica tega, da je za mano \u017ee tako dolga terapija, da sem s tabo \u017ee ve\u010d kot deset let. Si predstavlja\u0161! In vse to, kaj se je \u017ee dogajalo\u2026\u00ab Pija se nemo zastrmi v belo steno za terapevtom in pusti, da ti\u0161ina po\u010dasi zapolni prostor.
\nTerapevt globoko vdahne in rahlo prikima .
\n\u00bbJa\u00ab, ostro prekine ti\u0161ino Pija. \u00bbJa, dolgo \u017ee potujeva skupaj,\u00ab se nasmehne in skomigne z rameni. \u00bbA ve\u0161 kaj se mi je sanjalo. Zdaj sem se spomnila. Pa sem res hotela o tem govoriti zadnji\u010d, pa sva potem govorila o ne\u010dem drugem in ni bilo \u010dasa\u2026 Sanjalo se mi je, da plujem po nemirni vodi. Morju. V majcenem \u010dolnu, ki je kakor orehova lupina, pove\u010dana. Ve\u0161, kakor orehova polovica, na pol. In jaz \u010depim v njej majhna in nebogljena, ona pa me obdaja. V njej se zibljem in sem mirna in pomirjena in vem, da me bo pripeljala domov. Potem sem se zjutraj zbudila brez budilke, ker sem zdaj na bolni\u0161ki in si lahko privo\u0161\u010dim dolg spanec. Sanje sem si potem posku\u0161ala kar sama interpretirati. Saj zdaj si znam kar velikokrat \u017ee sama poiskati in razlo\u017eiti simboliko sanj in potem vseh sanj niti ne razlagam ve\u010d na terapiji. Ker vem, da sem si jih sama pravilno razlo\u017eila in sem sigurna v svojo razlago.\u00ab Pija po\u0161kili terapevta, ki ji prikima.
\n\u00bbSeveda, saj to je smisel terapije, da si potem lahko sami pomagamo in da si tudi znamo sami interpretirati sanje. Poleg tega ti to \u017ee dobro gre,\u00ab ji odgovori terapevt.
\n\u00bbJa, hvala. No in potem sem si razlo\u017eila tudi te sanje. Prva asociacija lupine si bil ti, ti si moj \u010doln \u017ee vsa ta leta, ker vedno pri tebi najdem zavetje in vedno me mirno pripelje\u0161 \u010dez razburkano morje v varno pristani\u0161\u010de domov. Lepo, kajne ,\u00ab se nasmehne. \u00bbSkoraj klasika. In lupina je na pol, ker si ti v terapiji moja druga polovica. Brez tebe ni terapije. Potem sem razmi\u0161ljala o orehih in nazadnje sem pekla pecivo za sestri\u010din rojstni dan, ko sem predstavila Andreja tistim svojim sorodnikom, ki so ga \u017eeleli spoznati. In to bi lahko bilo nemirno morje, saj nisem vedela, kako ga bodo sprejeli in kako se bo on po\u010dutil med njimi. Poleg tega se mi zdi pomembno, da sem takrat za sestri\u010dno hotela spe\u010di orehovo pecivo, pa sem potem namesto orehov izbrala le\u0161nike. Ko sem razmi\u0161ljala o tem, so bile prve asociacije: izbira, odlo\u010ditev, konflikt. Ravno o tem se pogovarjava na terapiji, ko se odlo\u010dam glede tega ali naj se v \u017eivljenju odlo\u010dim za otroka ali ne in to je glavna tema trenutno. To bo ena izmed mojih najpomembnej\u0161ih od-lo\u010ditev v mojem \u017eivljenju. In lupina je na pol, ker je Andrej druga polovica, saj se tudi on odlo\u010da glede istega in je v istem precepu in ne ve ali je prav, da se odlo\u010diva za ali proti. Tako da je ta \u010doln iz oreha zelo, zelo pomemben\u2026 Potem se spomnim, da mi je bilo sanjah toplo in da sem se po\u010dutila, kot da me mama ziblje v naro\u010dju. Da sem majhna, verjetno \u0161e dojen\u010dek. Vse to me vra\u010da v otro\u0161tvo. Hm\u2026 O\u010ditno je to posledica tega, kar sva se \u017ee pogovarjala na terapiji, da v zadnjem obdobju do\u017eivljam, kot da sem oprostila mami. Da sem ji kon\u010dno oprostila za vse, kar me je prizadelo kot otroka in kar mi je pustilo vse te rane v du\u0161i. In da sem ji oprostila, da sem zaradi vseh teh ran trpela po bolnicah vsa ta leta in da sem ji oprostila vse te bole\u010dine \u2026 Mislim, da sem ji kon\u010dno odpustila.\u00ab Pija globoko vdahne. \u00bbDa sem kon\u010dno sprejela, da je bila samo najbolj\u0161a mama, kot je pa\u010d lahko bila in da ni zmogla druga\u010de. Ker pa\u010d se vse te bole\u010dine vle\u010dejo \u010dez generacije in je njena mama, moja staramama tak\u0161na, kakr\u0161na pa\u010d je\u2026 In vse te transgeneracijske bole\u010dine in vse to\u2026 Pa\u010d vse to \u2026. Ni mogla druga\u010de\u2026 Ni znala druga\u010de\u2026 Pa\u010d je bila sama ranjena\u2026 Bila je sama ranjena kot otrok\u2026\u00ab Pija tiho zajo\u010de in terapevt ji poda rob\u010dek. Sledi dolga ti\u0161ina. V ti\u0161ini Pija mirno jo\u010de, terapevt pa mirno in globo diha. Nikomur se nikamor ne mudi, prostor zapolni ob\u010dutek topline in varnosti. Pija smrka v rob\u010dek in si bri\u0161e o\u010di ter hvale\u017eno re\u010de: \u00bbTo je moje pristani\u0161\u010de, ta posve\u010dena soba, ti, najin odnos. Kaj bi jaz brez tega.\u00ab O\u010di ji ponovno zapolnijo solze. \u00bbVsa ta leta si me dr\u017eal na povr\u0161ju, da nisem potonila, da si nisem kaj naredila, da sem zdaj tako v redu. Da se zdaj tako dobro po\u010dutim v svoji ko\u017ei, da sem tako stabilna, da sem tako zadovoljna sama s sabo! Ti si moj \u010doln \u017ee vsa ta leta.\u00ab
\nTerapevt se nasmehne in rahlo prikima: \u00bbMislim, da si vse zasluge zdaj pripisala meni, medtem ko si bila ti tista, ki si ta \u010doln sama sebi. Ti si tista, ki si zdr\u017eala vsa ta leta, ko je bilo zelo te\u017eko, ti si tista, ki si plula po razburkanem morju varno domov. Vsaki\u010d in znova, vedno in vedno znova\u2026 Ti si se vra\u010dala domov. Ti se vra\u010da\u0161 domov! Ti si zmogla, ti si bila pogumna, trdna in varna, ti si izbrala koordinate in ti si se za\u0161\u010ditila pred strelami in neurjem. Kdo bi lahko naredil to namesto tebe? Nih\u010de! Tudi jaz ne, brez tebe ne! Ti si tisti \u010doln, ki pluje v pristani\u0161\u010de, sama se ziblje\u0161 in umiri\u0161 v spanec in sama pluje\u0161 po morju, ki je v\u010dasih razburkano in nevarno, v\u010dasih pa gladko kot olje.\u00ab
\nPiji se orosijo o\u010di in rahlo prikima. \u00bbJa, saj vem\u2026 Vse v sanjah sem jaz sama, \u017ee Freud je tako rekel. Kar na jok mi gre. Zdaj razmi\u0161ljam o tem, kako zelo pomemben si mi, kako zelo te imam rada.\u00ab Piji se ponovno vsujejo solze po licih.
\n\u00bbJa, vem, tudi ti si meni pomembna, saj ve\u0161, tudi jaz te imam rad,\u00abmehko re\u010de terapevt. \u00bbSeveda Pija, seveda sva si pomembna\u2026 Kar jo\u010di\u2026Kar bodi s tem\u2026\u00ab
\nPija si bri\u0161e solzna lica in tiho re\u010de:\u00ab Hvala, ker si mi dal ta \u010doln.\u00ab
\nTerapevt se nasmehne: \u00bbZelo si se nagarala, da si ga zgradila. Da ima\u0161 sedaj to varno pristani\u0161\u010de v sebi, kamor se lahko vedno znova in znova vra\u010da\u0161 in najde\u0161 mir in toplino, da najde\u0161 sebe, lepo kot si le ti.\u00ab<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u00bbKako si?\u00ab mirno vpra\u0161a psihoterapevt, medtem ko se preseda v starem zguljenem nepogre\u0161ljivem fotelju. \u00bbHm\u2026. V redu sem,\u00ab se nasmehne Pija, \u00bbne morem verjeti, kako zelo mirna sem v zadnjem obdobju po odpustu iz bolnice. Zelo, zelo mirna sem. O\u010ditno je zdaj spet dobro obdobje na poti.\u00ab \u00bbLepo,\u00ab si pogladi brado terapevt, \u00bbsem vesel.\u00ab \u00bb\u010cemu […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[],"class_list":["post-5036","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izpovedi-klientov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5036","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5036"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5036\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6573,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5036\/revisions\/6573"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5036"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5036"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5036"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}