{"id":5009,"date":"2019-12-12T12:02:06","date_gmt":"2019-12-12T12:02:06","guid":{"rendered":"https:\/\/pam.razvojna.si\/?p=5009"},"modified":"2022-04-11T15:57:13","modified_gmt":"2022-04-11T15:57:13","slug":"velik-strah-pred-matematiko-matematicna-anksioznost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/2019\/12\/12\/velik-strah-pred-matematiko-matematicna-anksioznost\/","title":{"rendered":"Velik strah pred matematiko: Matemati\u010dna anksioznost"},"content":{"rendered":"<p>Sama se ukvarjam z u\u010dnimi te\u017eavami in in\u0161truiranjem \u017ee vrsto let in najve\u010d u\u010dencev se name obrne ravno zaradi matematike. Kar opa\u017eam v praksi je, da sta o matematiki raz\u0161irjeni predvsem dve prepri\u010danji. Najprej to, da je zelo pomembna. Na \u0161olskem predmetniku zaseda pomembno mesto in je zelo cenjena. \u017delimo si, da se \u010dim ve\u010d otrok pri njej izka\u017ee in se usmeri v poklice na podro\u010dju znanosti, tehnologije, in\u017eenirstva, ker jim bo tako zagotovljena slu\u017eba. A po drugi strani se pojavlja ogromno posameznikov, ki so mnenja da je matematika nekaj, v \u010demer so obupni. Na matematiko se bolj kot na katerikoli drugi predmet gleda kot na nekaj, v \u010demer je u\u010denec dober ali pa\u010d ni.<\/p>\n<p><strong><em>\u00bbMatematika je zelo te\u017eka in samo za genije. A \u010de je ne usvoji\u0161, bo po tebi.\u00ab<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Kombinacija teh dveh prepri\u010danj \u2013 torej, da je matematika zelo pomembna in hkrati, da jo obvladajo le redki, je popoln na\u010din, da otroke pred matematiko zelo mo\u010dno prestra\u0161imo. Tisti, ki delamo z otroki pa \u017ee dolgo vemo, da kadar so otroci zaskrbljeni zaradi ne\u010desa, se tega dosti te\u017eje nau\u010dijo.<\/p>\n<p>Anksioznost lahko vpliva na veliko stvari, ki so zelo pomembne za u\u010denje, kot je npr. pozornost (Eysenck, Derakshan, Santos, Calvo, 2007), spomin, hitrost obdelave informacij, na\u010drtovanje in odlo\u010danje (Robinson, Vytal, Cornwell in Grillon, 2013). Zaradi anksioznosti ljudje razvijemo tudi destruktivne misli, kot so: \u00bbTo mi ne gre, enostavno nisem dober v tem!\u00ab, \u00bbNikoli ne bom razumel tega.\u00ab, kar jo \u0161e dodatno okrepi.<\/p>\n<p><em><strong>\u00bbSlab\u0161a uspe\u0161nost pri matematiki ne povzro\u010da matemati\u010dne anksioznosti ampak matemati\u010dna anksioznost povzro\u010da slab\u0161o uspe\u0161nost.\u00ab<\/strong><\/em><\/p>\n<p>V strokovni literature se pojavlja pojem \u00bbmatemati\u010dna anksioznost\u00ab, ki pravzaprav pomeni ob\u010dutek napetosti, zaskrbljenosti ali strahu, ki ovira storilnost\/uspe\u0161nost pri matematiki. Raziskave ka\u017eejo, da ljudje ne trpijo za matemati\u010dno anksioznostjo, ker so slabi v matematiki, ampak je resnica obratna. V matematiki so manj uspe\u0161ni, ker trpijo za matemati\u010dno anksioznostjo. Zgodi se nekaj takega. Pi\u0161ete test iz matematike in ste zelo zaskrbljeni, tako zelo, da se komaj zberete. Nato ste na testu manj uspe\u0161ni, ker ste bili zaskrbljeni in pomislite \u00bbSaj sem vedel. To je samo \u0161e en dokaz, da sem v matematiki slab!\u00ab. Tak\u0161na potrditev prepri\u010danja, ki ga \u017ee imate o sebi, bo seveda \u0161e oja\u010dala anksioznost in krog je sklenjen.<\/p>\n<h2>Kaj povzro\u010da matemati\u010dno anksioznost<\/h2>\n<p>Raziskovalci ocenjujejo, da 17 % populacije trpi za mo\u010dno matemati\u010dno anksioznostjo (Ashcraft in Moore, 2009) in nekateri psihologi jo smatrajo celo za motnjo, ki jo je mogo\u010de diagnosticirati in jo celo merijo z razli\u010dnimi vpra\u0161alniki. Anksioznost, ki se ti\u010de \u0161olskih predmetov, seveda ni omejena na matematiko, ampak se pri slednji pojavlja pogosteje. Zakaj torej pride do matemati\u010dne anksioznosti in zakaj je tako pogosta?<\/p>\n<p><em><strong>\u00bbPomembna so prva sporo\u010dila, ki jih otrok prejme s strani star\u0161ev.\u00ab<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Strokovnjaki navajajo cel kup razlogov, o katerih si niso enotni, se pa strinjajo, da je priu\u010dena. Eden od dejavnikov je lahko, da ve\u010dina otrok pred \u0161olanjem o matematiki ne razvije dovolj pozitivnih stali\u0161\u010d, kot se to zgodi npr. pri branju. Medtem ko veliko star\u0161ev otrokom prebira pravljice in skupaj z njimi bere, zelo redko sli\u0161imo, da nekdo s svojim otrokom za zabavo tudi ra\u010duna. Ko se otroci v \u0161oli sre\u010dajo z matematiko je ve\u010dina konceptov zanje tujih in novih. Redka sporo\u010dila o matematiki, ki so jih prejeli od drugih so, da je ta samo za genije ali da npr. deklice niso dobre v njej.<\/p>\n<p>Matemati\u010dna anksioznost pa lahko deluje podobno kot anksioznost pri testih. \u017de samo dejstvo, da se pri matematiki pojavljata pravilen in napa\u010den odgovor, je lahko zastra\u0161ujo\u010de za otroke, ki se \u017ee sicer bojijo neuspeha.<\/p>\n<h2>Vpliv delovnega spomina<\/h2>\n<p>Dr. Pagirsky (2016) razlaga, da je zelo obi\u010dajno, da ve\u010dina otrok do srednje \u0161ole z matematiko nima pretiranih te\u017eav, kasneje, ko matematika postane bolj kompleksna, pa naletijo na zaporo. V srednji \u0161oli se pojavi ve\u010d matemati\u010dnih sklepov in zapomniti si je treba ve\u010d korakov.<\/p>\n<p>Za vse opisano je potrebno dobro delovanje t. i. delovnega spomina. Gre za tisto vrsto kratkoro\u010dnega spomina, ki nam pomaga organizirati informacije, da dokon\u010damo neko nalogo. \u010ce se morate pri testu spomnit Pitagorovega izreka ali dolo\u010diti pravilni vrstni red ra\u010dunskih operacij, boste pri tem uporabljali svoj delovni spomin.<\/p>\n<p><em><strong>\u00bbKo smo anksiozni, postane na\u0161 delovni spomin dodatno obremenjen, tako te\u017eje dostopamo, do tega, kar sicer vemo in znamo.\u00ab<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Te\u017eava pri anksioznosti je ta, da te\u017eje uporabljamo svoj delovni spomin, saj je le-ta prekopiran s trenutnim strahom, kar iz\u010drpa kognitivne vire. Posledi\u010dno se nato mu\u010dimo celo z najosnovnej\u0161imi matemati\u010dnimi ve\u0161\u010dinami, ki jih sicer obvladamo.<\/p>\n<p>Obstaja veliko raziskav, ki podpirajo to trditev, \u0161e posebej tiste, ki se nana\u0161ajo na matemati\u010dno anksioznost. Tako sta Ashcraft in Kirk (2001) pokazala, da se pri posameznikih z matemati\u010dno anksioznostjo pojavi izrazit upad kapacitete delovnega spomina pri nalogah, ki temeljijo na ra\u010dunanju, medtem ko se ta upad ni pojavljal pri verbalnih nalogah, kar ka\u017ee na to, da je njihov delovni spomin \u00bbogro\u017een\u00ab le, ko se spro\u017ei matemati\u010dna anksioznost.<\/p>\n<h2>Tehnike za razbremenitev delovnega spomina<\/h2>\n<p>Za u\u010dence, ki se v razredu ali pred testom po\u010dutijo preobremenjene, je lahko koristno, \u010de nekoliko razbremenijo svoj delovni spomin. Tukaj je nekaj tehnik, ki lahko pomagajo:<\/p>\n<p><strong>Ustvarite mnemoniko<\/strong><br \/>\nMnemonika je nekak\u0161en \u00bbpomnilni\u0161ki pripomo\u010dek\u00ab, ki pomaga \u010dloveku, da si zapomni nekaj, kar bi sicer pozabil. Zelo znana mnemonika, ki jo u\u010denci uporabljajo v \u0161oli, da bi si zapomnili, kje postaviti vejico je \u00bbPred ki, ko, ker, da, \u010de vejica ska\u010de.\u00ab<br \/>\n\u010ce imamo na primer kompleksno ena\u010dbo, kot je<br \/>\n25 + (4x) \u2013 20,<br \/>\nlahko u\u010denci uporabijo mnemoniko \u00bbOprosti Eva Mislim, Da Samo Odla\u0161a\u0161.\u00ab, da si zapomnijo kako za\u010deti z ra\u010dunanjem. Prva \u010drka vsake besede v stavku predstavlja pravilen vrstni red operacij: Oklepaji, Eksponenti, Mno\u017eenje, Deljenje, Se\u0161tevanje, Od\u0161tevanje.<br \/>\nZa razli\u010dne posameznike bodo delovale razli\u010dne mnemonike. Namesto stavka si nekateri la\u017eje zapomnijo kratico. Svojo mnemoniko lahko prilagodite na karkoli, lahko je tudi vizualna. Uporabite tisto, kar se vam bo najbolj vtisnilo v spomin.<\/p>\n<p><strong>Pred testom si zapi\u0161ite pomembne informacije<\/strong><br \/>\nMnemonike so dober prvi korak, a takoj, ko pred sebe dobite test ali preden se lotite doma\u010de naloge je zelo dobra tehnika, da najprej zapi\u0161ete vse ena\u010dbe ali izreke, ki jih boste potrebovali. Nanje se boste lahko obrnili, ko se boste po\u010dutili zmedene ali boste potrebovali potrditev. Tako vam ni treba ves \u010das imeti v mislih vseh postopkov in s tem razbremenite delovni spomin, kar bo posledi\u010dno zmanj\u0161alo tudi anksioznost.<\/p>\n<p><strong>Posku\u0161ajte razmi\u0161ljati verbalno<\/strong><br \/>\nZa otroke, ki imajo bolj razvite verbalne sposobnosti, je lahko zelo koristno, \u010de spregovorijo o svoji strategiji re\u0161evanja in dobro pojasnijo, kako se nameravajo lotiti naloge. Tako lahko dobijo korektivne povratne informacije, ki so jim lahko v veliko pomo\u010d. Podobno lahko u\u010denci pri doma\u010di nalogi ali testu zapi\u0161ejo svojo strategijo in tako sami razmi\u0161ljajo o tem, kako razmi\u0161ljati o nalogi v svojem tempu in jeziku, v katerem se po\u010dutijo udobno. Skozi to tehniko lahko dojamejo, da razumejo ve\u010d, kot se zavedajo, prehod na bolj verbalen pristop pa jim pomaga, da razmi\u0161ljajo bolj jasno.<\/p>\n<h2>SPREMEMBA MISELNOSTI<\/h2>\n<p>Delovni spomin je pomemben sestavni del uspeha pri matematiki, a vendar je treba spremeniti tudi otrokov odnos do matematike. \u010ce otroci verjamejo, da ta ni zanje \u2013 bodisi jo obvlada\u0161 ali je pa\u010d ne, ne bodo imeli upanja, volje ali motivacije za u\u010denje.<br \/>\nTa na\u010din razmi\u0161ljanja o matematiki ima vzporednice z raziskavami psihologinje Carol Dweck (2006) o razli\u010dnih miselnostih, ki jih imajo ljudje, ko gre za u\u010denje \u010desarkoli. Dr. Dweckova je ugotovila, da ljudje, ki imajo nekaj, \u010demur sama pravi fiksna ali toga miselnost (angl. fixed mindset), mislijo, da uspeh temelji na prirojeni sposobnosti, medtem ko ljudje z razvojno miselnostjo (angl. growth mindset) verjamejo, da uspeh temelji na trdnem delu, kar pomeni, da so na\u0161e sposobnosti \u00bbpopravljive\u00ab in jih je vedno mogo\u010de izbolj\u0161ati.<br \/>\nPrvi neuspeh dojemajo kot dokaz svojih meja \u2013 da o\u010ditno v tem pa\u010d ne morejo uspeti. Po drugi strani pa ljudje z razvojno miselnostjo verjamejo, da se njihove sposobnosti lahko izbolj\u0161ajo s trdim delom in si neuspeh razlagajo kot znak, da bi se morali naslednji\u010d bolj potruditi.<\/p>\n<p><em><strong>\u00bbPomembno je, da otroci verjamejo, da bodo zmogli premagovati ovire, da vanje verjamemo tudi mi in da smo tukaj zanje, \u010de bodo potrebovali pomo\u010d.\u00ab<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Spreminjanje negativnih stali\u0161\u010d o sebi in svojih sposobnosti je trd oreh, saj gre za trdovratne vzorce \u010dustvovanja in mi\u0161ljenja. Bolj zgodaj, ko bomo naslovili otrokovo miselnost, bolj bomo uspe\u0161ni. Pomembno je, da otroci verjamejo, da bodo zmogli premagovati ovire in da vanje verjame tudi njihova okolica. \u00bbNe skrbi, pa\u010d nisi za matematiko\u00ab je obi\u010dajna reakcija star\u0161a, ki \u017eeli potola\u017eiti svojega otroka, a s tem mu pravzaprav sporo\u010date, da je matematika nekaj, v \u010demer se ne more izbolj\u0161ati. Namesto tega se raje pogovorite o tem, kaj lahko spremeni v prihodnosti. \u00bbBi se naslednji\u010d u\u010dil na druga\u010den na\u010din? Bi pomagalo, \u010de bi se pogovoril z u\u010diteljem? Potrebuje\u0161 druga\u010den u\u010dbenik?\u00ab. Gre za nenehen proces, ki ni enostaven, a je vedno nagrajen skozi vztrajnost.<\/p>\n<p><strong>Vzpodbujajte trdo delo<\/strong><\/p>\n<p>Star\u0161i in u\u010ditelji lahko otrokom pomagamo, da postanejo bolj pro\u017eni, tako da spremenimo na\u010dine hvaljenja in predstavo o uspe\u0161nem u\u010denju. Matematika je mnogim otrokom te\u017eka, kar \u0161e zdale\u010d ne pomeni, da so obsojeni na to, da je nikoli ne bodo razumeli. Pohvalite jih za dobro opravljeno delo in ne za oceno, ki jo dobijo.<\/p>\n<p><em><strong>\u00bbVaja, vaja in \u0161e enkrat vaja.\u00ab<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Matemati\u010dno mi\u0161ljenje je tako kot vsaka druga ve\u0161\u010dina, potrebna je vaja, vaja in \u0161e enkrat vaja. Uspeh pri matematiki nikakor ni neposreden izraz inteligentnosti, pa\u010d pa nekaj, kar lahko usvojimo s \u010dasom in potrpe\u017eljivostjo. Lahko trdim, da pri svojem delu \u0161e nisem sre\u010dala otroka, ki skozi vztrajno delo ne bi mogel priti do prav dobre, \u010de ne celo odli\u010dne ocene.<\/p>\n<p><strong>Ne prestra\u0161ite otrok pred neznanjem in napakami<\/strong><\/p>\n<p>Menim, da je izrednega pomena ozave\u0161\u010danje otrok \u017ee od malih nog, da je v redu delati napake in ni ni\u010d hudega, \u010de ne najdemo vedno pravega odgovora. To ne pomeni, da nam je spodletelo, ampak je prvi korak k razumevanju. Najbolj\u0161e, kar lahko star\u0161i in vzgojitelji damo otroku, ko se trudi je, da to spodbudimo reko\u010d: \u00bbHej trdo dela\u0161 in vztrajno se trudi\u0161. Tukaj sem, \u010de me bo\u0161 potreboval.\u00ab<\/p>\n<p><em><strong>\u00bbNapake so OK in so edini na\u010din skozi katerega se lahko u\u010dimo.\u00ab<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Pri delu opa\u017eam, da so nekateri otroci tako prestra\u0161eni pred napakami, da se celo na urah u\u010dne pomo\u010di bojijo vsaj poskusiti. Takrat jim povem, da so napake \u010disto OK in da so pravzaprav edini na\u010din skozi katerega se bodo uspe\u0161no u\u010dili in da u\u010dna pomo\u010d ni test. Pustite jim prostor in \u010das, da poskusijo sami, pustite prostor za napake, a dajte vedeti, da ste tam. Dr\u017ei, da je za to potrebnega veliko \u010dasa in potrpljenja, ki ga ve\u010dina star\u0161ev po napornih slu\u017ebah enostavno nima. V tem primeru velja razmisliti o urah u\u010dne pomo\u010di ali in\u0161trukcijah.<\/p>\n<p><em><strong>\u00bbStar\u0161i ne skrivajte neznanja!\u00ab<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Dogajalo se bo tudi, da se bodo otroci na vas obra\u010dali s vpra\u0161anji, na katere ne boste znali odgovoriti. Ne podlezite pritisku, da morate vedno poznati prave odgovore. Iskreni \u00bbNe vem, ampak poglejva skupaj.\u00ab lahko matematiko spremeni v pustolov\u0161\u010dino hkrati pa postavljate vzor, kako se odzvati, ko ne\u010desa ne vemo. Slednje velja tako za star\u0161e kot vzgojitelje.<\/p>\n<h2>RA\u010cUNAJTE SKUPAJ<\/h2>\n<p>Tako, ko je dobro, da svojim otrokom berete, je tudi dobro, da se skupaj ukvarjate z matematiko. Seveda se pogostokrat dogaja, da so tudi stra\u0161i sami zaskrbljeni zaradi nje. Tako kot pri vsaki drugi vrsti anksioznosti je pomembno, da ne prena\u0161ate svojih strahov na otroka.<br \/>\n\u010ce niste sami dovolj samozavestni glede matematike ali pa ste z le-to imeli te\u017eave med odra\u0161\u010danjem, lahko poskusi posredovanja tak\u0161nega znanja svojim otrokom vzbujajo ob\u010dutke tesnobe. Kljub vsemu ste verjetno bolj\u0161i pri matematiki, kot se zavedate, saj na\u0161e vsakdanje \u017eivljenje zahteva veliko matemati\u010dnega sklepanja. Zato verjemite vase in razmislite o na\u010dinih, kako otrokom na zabaven in dostopen na\u010din predstaviti matemati\u010dne koncepte. Ideje za skupno ukvarjanje z matematiko lahko vklju\u010dujejo:<\/p>\n<ul>\n<li>Pre\u0161tevanje stvari \u2013 kock, prti\u010dkov pri pogrinjanju mize, stranic na kvadratih ipd;<\/li>\n<li>Med kuhanjem se pogovarjajte o dele\u017eih (polovica masla, tri \u010detrtine skodelice moke) ter vadite dvojno ali prepolovljeno<\/li>\n<li>sestavino v receptu;<\/li>\n<li>Ko jeste zunaj vadite tako, da skupaj na podlagi cenika izra\u010dunate kolik\u0161en bo znesek ra\u010duna;<\/li>\n<li>Primerjajte cene artiklov v trgovini;<\/li>\n<li>Merite predmete s pomo\u010djo ravnila.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pri tem se ne izogibajte uporabi pravilnega besedi\u0161\u010da \u2013 dobro je, da se otroci navadijo poslu\u0161ati o ulomkih, centimetrih, mno\u017eenju in odstotkih. In izrecno poimenujte, kaj pravzaprav po\u010dnete \u2013 uporabljate matematiko. Va\u0161 cilj je, da jo naredite doma\u010do in dostopno.<br \/>\nTudi prekomerno rabo pametnih telefonov lahko obrnete v prednost. Obstaja velika ponudba aplikacij, ki naredijo ra\u010dunanje zabavnej\u0161e, zato spodbudite otroke k njihovi uporabi.<\/p>\n<h2>DOVOLITE SI VRNITI NEKAJ KORAKOV NAZAJ<\/h2>\n<p>Do sedaj smo govorili predvsem o tem, kako razvijati pozitivne izku\u0161nje z matematiko pri mlaj\u0161ih otrocih. Kaj pa, \u010de se te\u017eave pojavijo v vi\u0161jih razredih ali srednji \u0161oli? Pri matematiki se za razliko od nekaterih drugih predmetov znanje nadgrajuje. To pomeni, da bo slab\u0161e usvojena snov slej ko prej spet povzro\u010dala te\u017eave. V tem primeru je pametno, da se na to snov vrnete in jo obnovite. Na ta na\u010din dose\u017eete dvoje. Obi\u010dajno so u\u010denci pri obnavljanju stare snovi uspe\u0161ni, kar jim omogo\u010di pozitivno u\u010dno izku\u0161njo in motivacijo za naprej, hkrati pa utrdite temelje za usvajanje nove snovi.<\/p>\n<h2>POI\u0160\u010cITE STROKOVNO POMO\u010c<\/h2>\n<p>V\u010dasih vzroki tovrstnih anksioznosti se\u017eejo globje ali pa so negativni vzorci enostavno preve\u010d utrjeni, da bi se z njimi spopadli sami. Morda so otrokove u\u010dne te\u017eave odraz trenutnega dogajanja (lo\u010ditev star\u0161ev, medvrstni\u0161ko nasilje) ali izredno nizke samopodobe, drugih u\u010dnih ali \u010dustvenih te\u017eav. V teh primerih velja razmisliti o obisku psihoterapevta ali psihologa. Za tak\u0161en ukrep ni nikoli prezgodaj.<\/p>\n<p><em>Avtorica: Sara Tepe\u0161, mag. psih.<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Dweck, C. S. (2006). Mindset: The New Psychology of Success. New York: Random House Publishing Group.<\/li>\n<li>Eysenck, M.W., Derakshan, N., Santos, R., Calv,o M. G. (2007). Anxiety and cognitive performance: attentional control theory. Emotion, 7(2), 336\u201353.<\/li>\n<li>Pagirsky, M., Avitia, M. J., DeBiase, E., Root, M. M. (2016). Achievement Error Differences of Students With Reading Versus Math Disorders. Journal of Psychoeducational Assessment, 35 (1), doi: 10.1177\/0734282916669209.<\/li>\n<li>Robinson, O. J., Vytal, K., Cornwell, B. R. in Grillon, C. (2013). The impact of anxiety upon cognition: perspectives from human threat of shock studies. Froniers in Human Neuroscience, 7, 203.<\/li>\n<\/ul>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Sama se ukvarjam z u\u010dnimi te\u017eavami in in\u0161truiranjem \u017ee vrsto let in najve\u010d u\u010dencev se name obrne ravno zaradi matematike. Kar opa\u017eam v praksi je, da sta o matematiki raz\u0161irjeni predvsem dve prepri\u010danji. Najprej to, da je zelo pomembna. Na \u0161olskem predmetniku zaseda pomembno mesto in je zelo cenjena. \u017delimo si, da se \u010dim ve\u010d [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-5009","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zapisi-za-vas"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5009","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5009"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5009\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6116,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5009\/revisions\/6116"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5009"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5009"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5009"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}