{"id":4984,"date":"2022-03-30T11:38:01","date_gmt":"2022-03-30T11:38:01","guid":{"rendered":"https:\/\/pam.razvojna.si\/?p=4984"},"modified":"2022-04-12T14:25:57","modified_gmt":"2022-04-12T14:25:57","slug":"svetovni-dan-zdravja-o-psihosomatskih-motnjah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/2022\/03\/30\/svetovni-dan-zdravja-o-psihosomatskih-motnjah\/","title":{"rendered":"Svetovni dan zdravja: o psihosomatskih motnjah"},"content":{"rendered":"<p><em>Avtorica: Astja Podr\u017eaj, \u0161tudentka na praksi<\/em><\/p>\n<p>V \u010dasu, ki ga je mo\u010dno zaznamovala pandemija, sta preobremenjenost in okupacija z zdravjem pri mnogih ljudeh izra\u017eena \u0161e intenzivneje. Pomembno se nam zdi, da na svetovni dan zdravja posku\u0161amo osvetliti temo, ki je seveda povezana z na\u0161im zdravjem in fizi\u010dnim po\u010dutjem, a njena narava ni fizi\u010dnega izvora, temve\u010d du\u0161evnega \u2013 govorimo namre\u010d o psihosomatskih oziroma somatofornih motnjah.<\/p>\n<h2>Kaj so psihosomatske motnje?<\/h2>\n<p>Ljudje, ki trpijo za psihosomatskimi motnjami ka\u017eejo fizi\u010dne simptome ali motnje, katerih vzrok ni mogo\u010de pripisati nobenim prepoznavnim procesom bolezni ali po\u0161kodb. Namesto tega se zdi, da simptome spro\u017eijo in krepijo socialne ali psiholo\u0161ke krize ter stres. Proces razvoja fizi\u010dnega simptoma, ki izra\u017ea du\u0161evno ali \u010dustveno stanje, imenujemo somatizacija. Tukaj govorimo torej o tem, da na\u0161a \u010dustva in do\u017eivljanja lahko vplivajo tudi na na\u0161e telo. Eden izmed primerov tega, kako misli in \u010dustva lahko vplivajo na telo je trema. Prav tako je podobno pri \u017ealosti, ko telo proizvaja solze ter kako lahko postanemo rde\u010di v obraz ob zadregi. To so vsakdanji primeri \u010dustvenega in miselnega nadzora nad telesom.<\/p>\n<h2>Vzrok za nastanek psihosomatskih motenj<\/h2>\n<p>Raziskovalci \u0161e vedno ne razumejo popolnoma, kako ima um mo\u010d nad telesom. Natan\u010dno kako in zakaj se pojavljajo psihosomatske motnje je bilo razlo\u017eeno iz razli\u010dnih vidikov:<\/p>\n<ul>\n<li>lahko so simptomi drugih psihiatri\u010dnih motenj (npr. pri veliki depresiji, pani\u010dni motnji, anksiozni motnji)<\/li>\n<li>lahko so simbolni izrazi nekega temeljnega (nezavednega) konflikta<\/li>\n<li>lahko je somatizacija nekaj, kar se posameznik \u00bbnau\u010di\u00ab v otro\u0161tvu (primer: otrok, ki dobi pozornost le, ko je bolan \u2013 posameznik lahko razvije prepri\u010danje, da bo dobil pozornost in podporo le, ko bo fizi\u010dno bolan)<\/li>\n<\/ul>\n<h2>Tipi psihosmatskih motenj<\/h2>\n<p>Med razli\u010dne psihosomatske motnje spadajo:<\/p>\n<p><strong>Somatizacisjka motnja<\/strong><br \/>\nLjudje, ki trpijo za somatizacijsko motnjo imajo lahko \u0161tevilne fizi\u010dne te\u017eave, ki niso produkt dolo\u010denih telesnih okvar, oziroma \u010de obstajajo fizi\u010dni vzroki, le-ti ne zado\u0161\u010dajo za resnost in trajanje posameznikove stiske. Zna\u010dilni simptomi somatizacijske motnje so: te\u017eave z \u017eelodcem, bole\u010dina v prsih, glavoboli, te\u017eave z dihanjem, utrujenost in podobno.<\/p>\n<p><strong>Konverzivna motnja<\/strong><br \/>\nVklju\u010duje izgubo ali spremembo neke fizi\u010dne funkcije, za katero se zdi, da ima fizi\u010dni izvor, vendar jo dejansko povzro\u010dijo dolo\u010deni psiholo\u0161ki dejavniki. Od somatizacijske motnje se razlikuje po tem, da so fizi\u010dne te\u017eave neposredno povezane z nekaterimi prepoznavnimi psihi\u010dnimi konflikti ali potrebami. Ljudje s to motnjo nezavedno proizvajajo njene simptome. Primer konverzivne motnje je amnezija, slepota, delna ali popolna paraliza, otopelost, napadi in ne zmo\u017enost govorjenja ali po\u017eiranja.<\/p>\n<p><strong>Hipohondrija<\/strong><br \/>\nPosamezniki, ki trpijo za hipohondrijo so preokupirani s prepri\u010danjem ali strahom, da imajo neko resno bolezen, navkljub zagotovilu zdravnikov, da so zdravi. Tako kot ostali ljudje s psihosomatskimi motnjami imajo tudi oni resni\u010dne fizi\u010dne te\u017eave, ki jih najverjetneje spro\u017ei ali okrepi \u010dustvena stiska, in za katere ni mogo\u010de najti nobenega fizi\u010dnega razloga. Glavna razlika med ostalimi tipi psihosomatskih motenj je, da posmezniki s hipohondrijo nehote pustijo, da se njihovo \u017eivljenje vrti okoli teh simptomov.<\/p>\n<p><strong>Sindrom kroni\u010dne bole\u010dine<\/strong><br \/>\nLjudje s sindromom kroni\u010dne bole\u010dine (re\u010deno tudi somatoformna bole\u010dina) \u010dutijo bole\u010dino, ki ni povezana z njihovimi fizi\u010dnimi nepravilnostmi. Nekateri \u010dutijo hudo bole\u010dino brez kakr\u0161nekoli fizi\u010dne \u00bbnapake\u00ab, drugi pa lahko \u010dutijo bole\u010dino zaradi dejanske po\u0161kodbe ali predhodne operacije, vendar je njihova bole\u010dina veliko huj\u0161a ali dolgotrajnej\u0161a, kot bi obi\u010dajno pri\u010dakovali.<\/p>\n<p>Potrebno je omeniti, da razlike med psihosomatsko motnjo in te\u017eko diagnosticirano osnovno fizi\u010dno motnjo predstavljajo resni\u010dno sivo obmo\u010dje in so te\u017eko razlo\u010dljive.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-4997\" src=\"https:\/\/store.pamina.si\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/Copy-of-Untitled-1100x576-1.png\" alt=\"\" width=\"1100\" height=\"576\" \/><\/p>\n<h2>Zdravljenje psihosomatskih motenj<\/h2>\n<p>V ve\u010dini primerov se psihosomatske motnje zdravi s psihoterapijo, v kolikor posameznik sprejme povezavo med njegovimi \u010dustvi in fizi\u010dno bole\u010dino. V terapiji se nau\u010di \u017eiveti s simptomi, izbolj\u0161a delovanje doma in na delovnem mestu. Posameznik se tekom terapije lahko nau\u010di kako obvladati \u010dustvene reakcije na \u017eivljenjske obremenitve ter izpopolni ve\u0161\u010dini spoprijemanja in socializacije ter pridobi vpogled v povezavo med \u010dustvi in fizi\u010dnimi simptomi.<\/p>\n<p><strong>Viri:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Carlson, K. J., Eisenstat, S. A. in Ziporyn, T. D. (2004). New harvard guide to women\u2019s health.<\/li>\n<li>Harvard University Press.<\/li>\n<li>Laskoski, P. B. Hauck, S., Orsucci, F. Giuliani, A., Serralta, F. B. in Felice, G. (2021).<\/li>\n<li>Psychodynamic Factor as Predictor of Outocme in the Treatment of a Psychosomatic Spectrum Pacient. Journal of Contemporary Psychotherapy. DOI: 10.1007\/s10879-020-\/9486-0<\/li>\n<li>Leue, C, Schijndel, M. A., Keszthelyi, D., van Koeveringe, G., Ponds, R. W., Kathol, R. G.,<\/li>\n<li>Rutten, B. P. (2020). The multi-disciplinary arena of psychosomatic medicine \u2013 Time for a transitional netwoek approach. The European Journal of Psychiatry, 34(2), 63\u201373. <a href=\"https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.ejpsy.2020.02.003\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.ejpsy.2020.02.003<\/a><\/li>\n<\/ul>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtorica: Astja Podr\u017eaj, \u0161tudentka na praksi V \u010dasu, ki ga je mo\u010dno zaznamovala pandemija, sta preobremenjenost in okupacija z zdravjem pri mnogih ljudeh izra\u017eena \u0161e intenzivneje. Pomembno se nam zdi, da na svetovni dan zdravja posku\u0161amo osvetliti temo, ki je seveda povezana z na\u0161im zdravjem in fizi\u010dnim po\u010dutjem, a njena narava ni fizi\u010dnega izvora, temve\u010d [&hellip;]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-4984","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zapisi-za-vas"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4984","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4984"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4984\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7263,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4984\/revisions\/7263"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4984"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4984"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4984"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}