{"id":4977,"date":"2022-03-18T11:33:13","date_gmt":"2022-03-18T11:33:13","guid":{"rendered":"https:\/\/pam.razvojna.si\/?p=4977"},"modified":"2022-04-12T14:26:38","modified_gmt":"2022-04-12T14:26:38","slug":"vsak-clovek-si-zasluzi-varen-prostor-ki-mu-lahko-rece-dom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/2022\/03\/18\/vsak-clovek-si-zasluzi-varen-prostor-ki-mu-lahko-rece-dom\/","title":{"rendered":"Vsak \u010dlovek si zaslu\u017ei varen prostor, ki mu lahko re\u010de dom"},"content":{"rendered":"<p><em>Avtorica: Nika Pe\u010dovnik, \u0161tudentka na praksi<\/em><\/p>\n<p>Migracije so pojav, ki je v na\u0161ih dru\u017ebah prisoten \u017ee od nekdaj, pa naj gre za tradicionalne, moderne ali morebiti postmoderne dru\u017ebe. 18. decembra, obele\u017eujemo svetovni dan migrantov. V dana\u0161njem svetu, prepojenem s procesom globalizacije, so tudi migracije \u010dedalje bolj mno\u017ei\u010dne. S pove\u010devanjem mednarodnih migracij pa se nenazadnje pove\u010duje tudi potreba po vse bolj prilagojeni obravnavi migrantov z vidika du\u0161evnega zdravja. V lu\u010di nara\u0161\u010dajo\u010dih globalnih neenakosti je \u0161e kako potrebno osvetliti ob\u010dutljivo temo du\u0161evnega zdravja in zdravstvenega varstva migrantov v Evropi.<\/p>\n<p><strong>Kaj so migracije?<\/strong><\/p>\n<p>Medtem ko velika ve\u010dina ljudi tekom \u017eivljenja ostane v dr\u017eavi, v kateri so bili rojeni, se vse ve\u010d ljudi seli na tuje. Migracija je torej kompleksen globalen proces, v okviru katerega se posameznik preseli iz enega kulturnega okolja v drugo, da bi se v njem naselil za dolo\u010deno \u010dasovno obdobje. Tovrsten selitveni prirast pa je neizogiben, zaradi \u010desar se z njimi sre\u010dujejo prav vse dr\u017eave na tem svetu. Kljub temu se dana\u0161nji vzorci migracij razlikujejo od tistih v minulih letih. Preseljevanje zavzema razli\u010dne oblike, in sicer gibanja, ki se raztezajo od prisilnih pa vse do prostovoljnih. Kljub temu gre za heterogene skupine, v ozadju katerih se skrivajo mnogoteri razlogi za migracijo, ki s seboj prina\u0161ajo najrazli\u010dnej\u0161e izku\u0161nje.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone wp-image-4981 size-full\" src=\"https:\/\/store.pamina.si\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/Untitled-design-19.png\" alt=\"\" width=\"1200\" height=\"628\" \/><\/p>\n<p><strong>Du\u0161evno zdravje migrantov<\/strong><\/p>\n<p>Proces migracije od posameznika zahteva prilagajanje \u017eivljenja novemu okolju, ki pri posamezniku \u017ee samo po sebi vzbuja stres. Slednji se \u0161e dodatno okrepi, kadar priseljenci v tujem okolju s strani doma\u010dega prebivalstva niso sprejeti kot enakopravni \u010dlani dru\u017ebe. Klju\u010den dejavnik tveganja za razvoj depresivnih motenj pri priseljencih predstavljajo zlasti osebnostne in situacijske spremenljivke. Natan\u010dneje pomanjkanje lokalne dru\u017eine in sorodnikov, brezposelnost, noviteta, jezikovne pregrade diskriminacija in pomanjkanje ob\u010dutka doma\u010dnosti napovedujejo prihodnjo \u010dustveno stisko in posledi\u010dno pove\u010dujejo verjetnost za razvoj depresije. Na visoko stopnjo depresije med migranti pa nakazujejo tudi visoke stopnje samomorov in poskusov le-teh med migranti v evropskih dr\u017eavah. V zgodnjih 90. letih prej\u0161njega stoletja je denimo bila visoka stopnja brezposelnosti med priseljenci na Nizozemskem. Tedaj so bele\u017eili tudi vi\u0161jo stopnjo samomorov med otroki migrantov v primerjavi s splo\u0161no populacijo. Med migranti pa prevlada tudi vi\u0161ja stopnja generalizirane anksiozne motnje. Nanjo vpliva zlasti dol\u017eina bivanja v novih geografskih pogojih, kar pomeni, da se z ve\u010danjem slednjega pove\u010duje tudi verjetnost za razvoj simptomov tesnobe. Pomembno vlogo pri razvoju slednje pa ima tudi bruto doma\u010di proizvod (BDP) v izbrani dr\u017eavi. Vi\u0161ji kot je, ni\u017eja je prisotnost simptomov anksioznosti med priseljenci.<\/p>\n<p><strong>Dostop do zdravstvene oskrbe<\/strong><\/p>\n<p>\u010ceprav je dostop do zdravstvenega varstva za migrante zagotovljen v skladu z nacionalnimi predpisi, pa status priseljenca s seboj prina\u0161a kulturne in jezikovne ovire, ki se povezujejo s ni\u017ejimi dele\u017ei uporabe zdravstvenih storitev. Tovrstne jezikovne prepreke se namre\u010d povezujejo z dalj\u0161im \u010dasom obiska klinike, redkej\u0161imi obiski klinik, katere spremlja \u0161e nerazumevanje zdravnikove razlage in nasploh ni\u017eje zadovoljstvo z zdravstvenimi storitvami. Posledi\u010dne zamude pri iskanju strokovne pomo\u010di in manj\u0161a verjetnost zdravni\u0161ke napotnice karakterizirajo zmanj\u0161ano psihiatri\u010dno oskrbo med priseljenci.<\/p>\n<p>Heterogena skupina migrantov je v njihovem vsakdanu vsekakor izpostavljena raznovrstnim dejavnikom ranljivosti, ki se raztezajo od individualnih osebnostnih karakteristik pa vse do ekonomskih in kulturnih okoli\u0161\u010din. Prav ti so klju\u010dni za razvoj simptomov najrazli\u010dnej\u0161ih du\u0161evnih motenj. V lu\u010di dosedanjih ugotovitev pa je vsekakor potreben slede\u010d premislek, ki presega zgolj individualne zna\u010dilnosti pripadnikov skupine migrantov in ne izklju\u010duje niti razvijanja kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev, ki se z njimi sre\u010dujejo na dnevni ravni.<\/p>\n<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-4979\" src=\"https:\/\/store.pamina.si\/wp-content\/uploads\/2022\/03\/Untitled-design-16.png\" alt=\"\" width=\"1200\" height=\"628\" \/><\/p>\n<p><strong>Viri in literatura:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Aroian, K. J. in Norris, A. (2002). Assessing risk for depression among immigrants at two-year follow-up. Archives of Psychiatric Nursing, 16(6), 245\u2013253. https:\/\/doi.org\/10.1053\/apnu.2002.37279<\/li>\n<li>Han, H.-R., Kim, M., Lee, H. B., Pistulka, G. in Kim, K. B. (2006). Correlates of Depression in the Korean American Elderly: Focusing on Personal Resources of Social Support. Journal of Cross-Cultural Gerontology, 22(1), 115\u2013127. https:\/\/doi.org\/10.1007\/s10823-006-9022-2<\/li>\n<li>Krili\u010d, S. C. (2020). Du\u0161evno zdravje v kontekstu sodobnih migracij. Dve domovini, 54, 245\u2013253. https:\/\/doi.org\/10.3986\/9789610502197_23<\/li>\n<li>Lindert, J., Ehrenstein, O. S. von, Priebe, S., Mielck, A. in Br\u00e4hler, E. (2009). Depression and anxiety in labor migrants and refugees \u2013 A systematic review and meta-analysis. Social Science and Medicine, 69(2), 246\u2013257. <a href=\"https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.socscimed.2009.04.032\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">https:\/\/doi.org\/10.1016\/j.socscimed.2009.04.032<\/a><\/li>\n<li>Lindert, J., Schouler-Ocak, M., Heinz, A. in Priebe, S. (2008). Mental health, health care utilisation of migrants in Europe. European Psychiatry, 23, 14\u201320. https:\/\/doi.org\/10.1016\/S0924-9338(08)70057-9<\/li>\n<li>Schouler-Ocak, M., Kastrup, M. C., Vaishnav, M. in Javed, A. (2020). Mental health of migrants. Indian Journal of Psychiatry, 62(3), 242\u2013246. https:\/\/doi.org\/10.4103\/psychiatry.IndianJPsychiatry_358_20<\/li>\n<li>Yaskevich, R. A., Khamnagadaev, I. I., Derevyannikh, E. V., Polikarpov, L. S., Gogolashvili, N. G. in Taptygina, E. V. (2015). Anxiety-depressive disorders in elderly migrants of the far north in the period of readaptation to new climatic conditions. Advances in Gerontology, 5(3), 157\u2013162. https:\/\/doi.org\/10.1134\/s2079057015030145<\/li>\n<\/ul>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Avtorica: Nika Pe\u010dovnik, \u0161tudentka na praksi Migracije so pojav, ki je v na\u0161ih dru\u017ebah prisoten \u017ee od nekdaj, pa naj gre za tradicionalne, moderne ali morebiti postmoderne dru\u017ebe. 18. decembra, obele\u017eujemo svetovni dan migrantov. V dana\u0161njem svetu, prepojenem s procesom globalizacije, so tudi migracije \u010dedalje bolj mno\u017ei\u010dne. S pove\u010devanjem mednarodnih migracij pa se nenazadnje pove\u010duje [&hellip;]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-4977","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zapisi-za-vas"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4977","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4977"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4977\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6568,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4977\/revisions\/6568"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4977"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4977"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4977"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}