\u010ce \u017eelimo razumeti nasilje v dru\u017eini, je mnogokrat potrebno zaobiti medijski senzacionalizem in razdeljenost ljudi, ki medijske novice berejo, poslu\u0161ajo ali gledajo. Namre\u010d razumljivo je, da so ljudem negativni dogodki (kot so nesre\u010de, vojne, dru\u017einsko nasilje ipd.) bolj berljivi (kot pa so prijetni dogodki). Razlog pogosto ti\u010di v tem, da se ljudje hitreje poistovetimo\/so\u010dustvujemo z drugimi v vlogi \u017ertve, kot poistovetimo z nekom, ki je sre\u010den in zadovoljen.<\/p>\n
\u010ce se zazremo v psiholo\u0161ko in \u010dustveno ozadje nasilja med ljudmi (tudi v dru\u017eini), pogosto v notranji psihi\u010dni logiki \u010dloveka, ki je nasilen do dru\u017einskih \u010dlanov, najdemo kombinacijo ljubosumja in sovra\u0161tva<\/strong>. Vzemimo primer partnerskega odnosa, v katerem je eden od partnerjev ljubosumen v odnosu do drugega partnerja in pri izra\u017eanju ljubosumja postane nasilen. Ne glede na to ali partner vara ali ne je za ljubosumje dovolj, da \u010dlovek verjame, da ga partner vara z nekom tretjim. \u017de sama beseda ljubosumje pomeni, da \u010dlovek \u2018sumi v ljubezen\u2019 partnerja in se boji, da ga bo zapustil z nekom tretjim. Do\u017eivljanje ljubosumja \u010dloveka motivira, da posku\u0161a ohraniti partnerski odnos.<\/p>\n Ljudje se na zelo razli\u010dne na\u010dine spopadajo z ljubosumjem. Nekateri med njimi se vedejo verbalno in\/ali fizi\u010dno nasilno. In kako lahko gresta skupaj nasilje in ljubezen? Pri nekaterih ljudeh je to zelo logi\u010dno. Zakaj? Ker je akt nami\u0161ljene ali dejanske prevare\/pre\u0161u\u0161tva za ljubosumnega \u010dloveka tega tipa dokaz, da je partner hudobno in zlo bitje, ki mu to namerno in brez razloga po\u010dne. To pomeni, da ljubosumni partner do\u017eivlja to kot neupravi\u010deno sovra\u0161tvo do njega. Verjame, da mu partner namerno povzro\u010da trpljenje. Zato ga sovra\u017ei in mu \u017eeli povzro\u010diti enako ali \u0161e ve\u010dje trpljenje. V\u010dasih ti ljudje gredo \u0161e dlje, do umora\/uboja. Tak\u0161na dejanja so mnogokrat impulzivna, v\u010dasih pa na\u010drtovana dalj \u010dasa.<\/p>\n V primeru impulzivne (hipne) nasilnosti<\/strong> je potrebno razumeti, da je to reakcija \u2018notranjega otroka\u2019 ljubosumnega partnerja, ki ne zna razlikovati med odhajanjem in zapu\u0161\u010danjem. To je logika otroka, ki ni sposoben pravilno razumeti zavrnitev matere, ki jo do\u017eivlja kot slabo in sovra\u017eno mamo. Strokovno temu re\u010demo \u2018spliting\u2019 ali \u2018razcep\u2019, ki je normalno razvojno do\u017eivljanje otroka v 2. letu starosti. \u010ce ga otrok ne preraste in ne integrira ljubezen in konflikt, ljubezen in zavrnitev \u017eelje ter ljubezen in kritiko, je velika verjetnost, da bo kasneje v partnerskih odnosih zelo dramati\u010dno do\u017eivljal konflikte, prevaro ali zavrnitev \u017eelj. Reagiral bo z mo\u010dnim razvrednotenjem in\/ali sovra\u0161tvom. Obi\u010dajno se potem, ko z destruktivnim vedenjem prenehajo, po\u010dutijo krivi ter so lahko za tem samodestruktivni. Kar poznamo kot \u2018raz\u0161irjeni samomor\u2019, pri katerem \u010dlovek ubije partnerja, tekmeca, v\u010dasih tudi otroke in na koncu \u0161e sebe. Ljudje, ki na\u010drtujejo nasilje<\/strong> do partnerja pa se obi\u010dajno ne po\u010dutijo krive, temve\u010d \u010dutijo zado\u0161\u010denje, saj verjamejo, da si drugi to zaslu\u017ei.<\/p>\n Pogosto smo pri\u010da tragi\u010dnim dogodkom v dru\u017eini, kjer se prepletajo vloge (nasilne\u017eev in \u017ertev), ki so odraz zelo zapletenih psihi\u010dnih mehanizmov, katerih se jih ljudje pogosto ne zavedajo. Seveda, samo razumevanje teh mehanizmov ne pomeni opravi\u010devanje nasilnosti teh ljudi v dru\u017eini, vendar lahko pripomore k temu, da si ljudje pravo\u010dasno odprejo o\u010di in poi\u0161\u010dejo pomo\u010d. \u010ce partnerja, med katerima vlada nasilje, ostajata skupaj dlje \u010dasa, je to zagotovo znak problematike obeh.<\/p>\n \u017drtve nasilja se obi\u010dajno prve predramijo in poi\u0161\u010dejo pomo\u010d, redkeje pa tisti, ki so nasilni. Vsekakor je vsako psihi\u010dno ali fizi\u010dno nasilje v partnerskem odnosu ali do drugih dru\u017einskih \u010dlanov alarm in je znak, da gre za enega od opisanih psihi\u010dnih mehanizmov. Zato je ostajanje v odnosu dolgoro\u010dno zelo problemati\u010dno in nevarno. Zelo pomembno sporo\u010dilo ljudem: \u201cKdor se tepe, ta se ljubi.\u201d in \u201cKo me ne tepe, je zlat.\u201d sta primer izjemno razdiralnih zablod, ki govorita o problemati\u010dnem in zapletenem odnosu obeh.<\/p>\n Zato ne \u010dakajte, da vas udari drugi\u010d. Br\u017e pomislite kaj je narobe z va\u0161im odnosom do sebe<\/strong>!<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u010ce \u017eelimo razumeti nasilje v dru\u017eini, je mnogokrat potrebno zaobiti medijski senzacionalizem in razdeljenost ljudi, ki medijske novice berejo, poslu\u0161ajo ali gledajo. Namre\u010d razumljivo je, da so ljudem negativni dogodki (kot so nesre\u010de, vojne, dru\u017einsko nasilje ipd.) bolj berljivi (kot pa so prijetni dogodki). Razlog pogosto ti\u010di v tem, da se ljudje hitreje poistovetimo\/so\u010dustvujemo z […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-2877","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zapisi-za-vas"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2877","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2877"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2877\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6120,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2877\/revisions\/6120"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2877"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2877"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2877"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}