{"id":1584,"date":"2022-03-20T15:34:39","date_gmt":"2022-03-20T15:34:39","guid":{"rendered":"https:\/\/pam.razvojna.si\/?p=1584"},"modified":"2022-04-12T14:26:32","modified_gmt":"2022-04-12T14:26:32","slug":"ko-je-tezko-zadihati-s-polnimi-pljuci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/2022\/03\/20\/ko-je-tezko-zadihati-s-polnimi-pljuci\/","title":{"rendered":"Ko je te\u017eko zadihati s polnimi plju\u010di"},"content":{"rendered":"

Avtorica: Lucija Hrastnik, \u0161tudentka na praksi<\/em><\/p>\n

Astma je ena najpogostej\u0161ih kroni\u010dnih bolezni plju\u010d, ki prizadene tako otroke kot odrasle, pa vendar ostaja o vzrokih njenega razvoja veliko neraziskanega.<\/p>\n

Kljub splo\u0161nemu strinjanju, da je ta pogojen z razli\u010dnimi alergijskimi in psiholo\u0161kimi dejavniki, ki se med seboj dopolnjujejo, je natan\u010dno razlikovanje med njimi izredno te\u017eavno. Ob svetovnem dnevu astme<\/strong> \u017eelimo izpostaviti predvsem psiholo\u0161ke dejavnike<\/strong> in izraziti kako pomembno je, da jim pri obravnavi ljudi, ki imajo te\u017eave z astmo, namenimo pozornost.<\/p>\n

Psihogeni dejavniki razvoja otro\u0161ke astme<\/h2>\n

Raziskave ka\u017eejo, da ima na astmo vpliv vrsta dejavnikov, kot so stres, tesnoba, \u017ealost, okoljski dra\u017eilci, alergeni in oku\u017ebe, stanje pa je povezano tudi z ve\u010djo raz\u0161irjenostjo anksioznih in depresivnih motenj.
\nPovezava med bronhialno astmo in psiholo\u0161kimi dejavniki je kompleksna, enega od pomembnih dejavnikov pa predstavlja povezanost otro\u0161ke astme z vezjo med materjo in dojen\u010dkom<\/strong>. Slednja (ang. maternal-infant bonding) je konstrukt, ki opisuje fizi\u010dno, \u010dustveno in biolo\u0161ko povezanost matere s svojim otrokom in pomeni zapleteno interakcijo obojestranskega mo\u010dnega \u010dustvenega odzivanja. Dogodki, ki lahko zavirajo povezanost, so slede\u010di<\/strong>:<\/p>\n

    \n
  • fizi\u010dna lo\u010ditev ob rojstvu,<\/li>\n
  • \u010dustvena lo\u010ditev matere zaradi dolo\u010denega travmati\u010dnega dogodka.<\/li>\n<\/ul>\n

    Kadarkoli pride do tovrstne lo\u010ditve, je vez med materjo in dojen\u010dkom ogro\u017eena<\/strong>, kar je povezano z ve\u010djim tveganjem za razvoj otro\u0161ke astme<\/strong>.<\/p>\n

    \"\"<\/h2>\n

    Astma kot psihosomatsko stanje<\/h2>\n

    V prvi polovici prej\u0161njega stoletja so avtorji predstavili teorijo, v kateri so astmo razlo\u017eili kot posledico otrokovega konfliktnega odnosa z materjo. Bolj specifi\u010dno, astma pomeni posledico nere\u0161ene, pretirane odvisnosti od matere, ki zavra\u010da otroka. Najizrazitej\u0161i \u010dustveni konflikti, ki lahko predstavljajo vzrok nastanka astme<\/strong>, so zatiranje<\/strong> kakr\u0161nih koli mo\u010dnih \u010dustev<\/strong> ter gro\u017enje odvisnim odnosom<\/strong> in njihovi varnosti<\/strong>. Pri otrocih, ki so preobremenjeni z mislimi na materino zavra\u010danje, astmati\u010dni napad<\/strong> pogosto predstavlja njihovo reakcijo na nevarnost separacije od matere<\/strong> in je na nek na\u010din enakovreden zatrtemu in potla\u010denemu kriku tesnobe ali besa. Situacija pred astmati\u010dnim napadom je izrazito travmati\u010dnega zna\u010daja, zgodi pa se kadar nevarnost izgube matere postane preve\u010d akutna ali kadar ego na to ni pripravljen.<\/p>\n

    Obdobje, v katerem otrok ustrezno izra\u017ea potrebo po materini pomo\u010di z neartikuliranim jokom, je zato zelo pomembno pri razvoju astme. Alergijska ob\u010dutljivost otroka ob prisotnem \u010dustvenem konfliktu predstavlja dodaten dejavnik. Psihosomatska domneva je namre\u010d, da se prag alergijske ob\u010dutljivosti<\/strong> pri otoku zni\u017ea, \u010de se hkrati pojavi \u0161e \u010dustveni dejavnik<\/strong> (konflikt). Plju\u010da se takrat \u201cbranijo\u201d s kr\u010denjem sapni\u010dic (bronhiol) po istem mehanizmu, s katerim se je izrazil \u010dustveni konflikt ob lo\u010ditvi od matere.<\/p>\n

    Vpliv astme na razvoj osebnostne strukture<\/h2>\n

    Astma vpliva tudi na razvoj posameznikove osebnostne strukture. Zna\u010dilna je nepripravljenost prevzemanja odgovornosti za skrb za druge, \u017eelja po obvladovanju okolja in neodvisnosti pa je pri astmati\u010dnih pacientih v veliki meri povezana z obvladovanjem strahu, da bi ostali sami. Astmati\u010dni otroci<\/strong> so prekomerno tesnobni, primanjkuje jim samozavesti<\/strong>, zanje pa je zna\u010dilna tudi oklepajo\u010da odvisnost<\/strong> od star\u0161ev.<\/p>\n

    \"\"<\/p>\n

    V boju proti tej iz\u010drpavajo\u010di in \u017eivljenjsko nevarni bolezni je torej pomembno, da ne zanemarimo \u010dustvenih dejavnikov. \u010ceprav gre pri etiologiji astme za kombinacijo razli\u010dnih dejavnikov, obstajajo \u0161tevilna poro\u010dila o uspe\u0161nosti psihoanaliti\u010dnega zdravljenja, ki lahko vodi do popolne ali delne ubla\u017eitve astmati\u010dnih simptomov. \u0160tevilni empiri\u010dni in klini\u010dni raziskovalci so tako prepri\u010dani v njeno osrednjo vlogo pri zdravljenju. Ker pa je proces dihanja tako zelo klju\u010den za \u010dlovekov obstoj, psihosomatska astma s klini\u010dnega in teoreti\u010dnega vidika ostaja obse\u017een problem, potreben nadaljnjih raziskav.<\/p>\n

    Zdravljenje astme s pomo\u010djo psihoterapije<\/h2>\n

    V boju proti tej iz\u010drpavajo\u010di in \u017eivljenjsko nevarni bolezni je torej pomembno, da ne zanemarimo \u010dustvenih dejavnikov. \u010ceprav gre pri etiologiji astme za kombinacijo razli\u010dnih dejavnikov, obstajajo \u0161tevilna poro\u010dila o uspe\u0161nosti psihoanaliti\u010dnega zdravljenja, ki lahko vodi do popolne ali delne ubla\u017eitve astmati\u010dnih simptomov. \u0160tevilni empiri\u010dni in klini\u010dni raziskovalci so tako prepri\u010dani v njeno osrednjo vlogo pri zdravljenju. Ker pa je proces dihanja tako zelo klju\u010den za \u010dlovekov obstoj, psihosomatska astma s klini\u010dnega in teoreti\u010dnega vidika ostaja obse\u017een problem, potreben nadaljnjih raziskav.<\/p>\n

    Viri:<\/strong><\/p>\n

      \n
    • Deutsch, F. (1943). [Review of the Psychogenic factors in bronchial asthma, by French, T. M., et al.]. Psychoanalytic Quarterly, 12, 107-112.<\/li>\n
    • Madrid, A. (2005). Helping children with asthma by repairing maternal-infant bonding problems. American Journal of Clinical Hypnosis, 48(2-3), 199-211. https:\/\/doi.org\/10.1080\/00029157.2005.10401517<\/li>\n
    • Mitrani, J. (1993). \u201cUnmentalized\u201d experience in the etiology and treatment of psychosomatic asthma. Contemporary Psychoanalysis, 29(2), 314-342. https:\/\/doi.org\/10.1080\/00107530.1993.10746811<\/li>\n
    • Subbarao, P., Mandhane, P. J., & Sears, M. R. (2009). Asthma: epidemiology, etiology and risk factors. Cmaj, 181(9), 181-190. https:\/\/doi.org\/10.1503\/cmaj.080612<\/li>\n<\/ul>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Avtorica: Lucija Hrastnik, \u0161tudentka na praksi Astma je ena najpogostej\u0161ih kroni\u010dnih bolezni plju\u010d, ki prizadene tako otroke kot odrasle, pa vendar ostaja o vzrokih njenega razvoja veliko neraziskanega. Kljub splo\u0161nemu strinjanju, da je ta pogojen z razli\u010dnimi alergijskimi in psiholo\u0161kimi dejavniki, ki se med seboj dopolnjujejo, je natan\u010dno razlikovanje med njimi izredno te\u017eavno. Ob svetovnem […]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[],"class_list":["post-1584","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-zapisi-za-vas"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1584","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1584"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1584\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6567,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1584\/revisions\/6567"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1584"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1584"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/store.pamina.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1584"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}